Zobna bolečina, ki jo pojmujemo pod pojmom zobobol izvira iz samega zoba ali obzobnih tkiv. Ima širok razpon, od komaj zaznavne pa do ene najhujših bolečin sploh. Ponavadi opozarja na resne posledice na zobu ali obzobnem tkivu, lahko pa tudi drugje v telesu. Odrasel človek ima 32 zob: osem sekalcev, štiri podočnike, osem ličnikov in dvanajst kočnikov. V mlečnem zobovju manjkajo ličniki in tretji kočniki, tako da je zob dvajset.
Zobje so izredno dobro oživčeni, kar je evolucijsko pogojeno. Zobobol, ki je naše prednike opozarjal na bolezenska dogajanja v ustni votlini, je varaoval ljudi pred izgubo zob, ki so bili v preteklosti bistvenega pomena za življenje. Zobje in obzobna tkiva oživčuje tretji možganski živec (Trigeminus), za katerega je značilno hitro in intenzivno prevajanje bolečinskih dražljajev. Trigeminus se deli v tri veje; n. supraorbitalis, n.infraorbitalis in n.mandibularis.
Za razumevanje zobobola oziroma zobne bolečine je potrebno približno poznavanje antomije zobnega organa. Zob ima lastno prehrano (žile) in inervacijo (oživčenje) tako da govorimo o organu. Zobno krono pokriva zobna sklenina, ki je najtrši material v telesu. Pod njo ležeči dentin tvori osnovno obliko zoba (krona, zobni vrat in zobna korenina). V sredinski votlini je mehka sredica, sestavljena iz žil, živcev in celic, ki jih obdajajo. Zobna korenina je pokrita s zobnim cementom in pozobnico, ki pritrjuje zob v kostno ležišče. Sestavljena iz velikega števila vlaken, ki delujejo kot vzmetenje pri avtomobilu in so izredno dobro oživčena. Pretirana sila pri ugrizu ali udarcu takoj sproži močan bolečinski dražljaj (zobno bolečino).
Vzroki zobobola so: gniloba, poškodba, parodontalna bolezen, terapija, okluzijske motnje…
Začetni kariozni proces se začne pod skoraj nedotaknjeno skleninsko plastjo, pogojen pa je s prepustnostjo sklenine. Bolj kot je sklenina prepustna (slaba urejenost kristalov ) večja je verjetnost za začetek gnilobnega procesa. Ko gniloba doseže območje sredice (pulpe) ali neposredne bližine pride do vnetnega dogajanja v njej, kar povzroči zobno bolečino. Na začetku je zob občutljiv na spremembe temperature in osmotskega tlaka (sladko, kislo, slano…), kar se histološko kaže kot predstopnja vnetnega dogajanja (hiperemija pulpe). Kasneje vnetje zajame vso sredico kar lahko pomeni konstatno bolečino, pulzirajočo…Vnetja pulpe so sicer v 70% asimptomatska ali brez zobnih bolečin, vedno pa dogajanje povzroči odmrtje sredice in posledično gangreno pulpe, ko se v mrtvem tkivu naselijo bakterije. Zob postane občutljiv na udarec, dotik ali pritisk ko vnetje pulpe doseže vršek korenine in se posledično prenese na del pozobnice, ki obdaja vršek korenine.
V kasnejših fazah bolezni, se problematika prenese na obzobna tkiva okoli vrška korenine. Najprej samo na pozobnico, kot že omenjeno, potem na kost. Vnetja povzročajo odmiranje primarnega tkiva, znotraj teh prostorov pa se nabira tekočina in posledično bakterije (gnojni proces), kar pomeni povečanje tlaka v kosti in pod pokostnico kar povzroča hude zobobole (zobne bolečine), čeprav je sam zobni organ že zdavnaj izgubil vitalnost.
Ko gnojni procesi prebijejo pokostnico bolečina ponavadi popusti, razvije pa se oteklina. Procese lahko spremljajo povečane, boleče in otečene bezgavke ter povišana telesna temperatura.
Drugi najpogostejši vzrok zobne bolečine je poškodba zobnega organa. Poškodba lahko prizadene samo skleninski plašč in ne povzroči zobne bolečine. V kolikor lomi trdih zobnih tkiv segajo do dentina ali celo zobne pulpe, je posledično dogajanje identično zgoraj opisanemu, v primeru zobne gnilobe. Lom v dentinu v začetni fazi povzroča zobno preobčutljivost, v kolikor poškodba v doglednem času ni sanirana, pa zobno bolečino, ki je posledica totalnega vnetja zobne sredice, ki se kasneje prenese tudi na obzobna tkiva.
Zobobol v primeru poškodbe je v hujših primerih posledica poškodbe obešalnega aparata zoba, torej pozobnice. Zob je lahko po poškodbi še vedno v svojem položaju, vendar ima pozobnico delno poškodovano (subluksacija), lahko je po poškodbi premaknjen iz svojega prvotnega položaja (luksacija) ali pa celo izbit iz alveole (avulzija).
Tudi parodontalna bolezen ali bolezen obzobnih tkiv, sicer kronična bolezen, lahko povzroča zobobol oziroma zobno bolečino, ki izvira iz zobne pulpe (samega zoba) ali obzobnih tkiv. V začetni fazi ko prihaja do izpostavljanja zobnega vratu (dentina, ki ni več pokrit s sklenino) prihaja do tako imenovane preobčutljivosti (skelenja).
V terminalni fazi bolezni pa so lahko zobje boleči zaradi velike mobilnosti in preobremnitve preostalega obešalnega aparata zoba.
